POSVET »RAZVOJNI POTENCIALI PODRAVJA«

09.03.2016

Posvet »RAZVOJNI POTENCIALI PODRAVJA« je potekal v okviru obiska Vlade RS v Podravju /sreda, 09.03.2016 ob 12:00 uri v sejni dvorani Letališča Maribor/
 
Posveta so se udeležili: Zdravko Počivalšek, minister MGRT, Irena Majcen, ministrica MOP, dr. Peter Gašperšič, minister MZI, Aleš Cantarutti, državni sekretar, Tadej Slapnik, državni sekretar, Ladimir Brolih, direktor Aerodrom Maribor, dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, mag. Božidar Pučnik, direktor MRA, Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, izr.prof.dr. Lučka Lorber, UNI MB, izr.prof.dr. Borut Bratina, UNI MB, Gorazd Bende, direktor PPC Tezno.
 
V uvodnem govoru je Zdravko Počivalšek poudaril, da nas mora voditi cilj, da kar je še danes problemski ukrep, postane jutri razvojni potencial.
Poudarki uvodnega nagovora:
Letališče Maribor ima, predvsem zaradi miltiplikativnih učinkov, ki jih ima na okolje, ključno vlogo za nadaljnji razvoj regije in turizma
V Dogovoru za razvoj regij so ključni regijski in sektorski projekti, ki bodo izbrani za sofinanciranje na podlagi dogovora med državo in regijo in  bodo šli v neposredno potrditev v okviru kohezijske politike, oz. bodo za sredstva kandidirali na razpisih
odprt je javni razpis za raziskovalno dejavnost »RRI v verigah in mrežah vrednosti«, v višini 12  mio €.
V letošnjem letu je načrtovana še objava razpisov v skupni vrednosti 90 mio €, pri čemer je razmerje med V in Z kohezijo 58:42. Predvideva se pribitek točk za projekte s problemskega območja.
Dejstvo je, da je infrastruktura ključnega pomena za razvoj. Kljub vsem investicijam v preteklem obdobju in ugodni strateški legi, so kapacitete regije premalo izkoriščene. Za razvojni preboj vidi možnosti  v razvoju turističnega in tovornega prometa ter čarterskih linijah. Cilj je vzpostavitev regijskega vozlišča. Močno razvojno partnerstvo je pomemben dejavnik za razvoj letališča. Poziva vse lokalne skupnosti, gospodarske subjekte in ostale deležnike v regiji k sodelovanju za razvoj letališča.


Pri Univerzi v Mariboru se vzpostavi glavna pisarna Vzhodne kohezijske regije, ki bo koordinirala projekte v okviru dodeljenih kohezijskih sredstev in sodelovala pri pripravi razpisov na osnovi pravil izvajanja kohezijske politike. V okviru pisarne bo delovala medijska platforma z domeno vzhodna.si.
V okviru razvoja Vzhodne kohezijske regije je ključnega pomena reindustrializacija Maribora, kot vzorčni primer reindustrializacija poslovne cone Tezno.


Izr.prof.dr.Lučka Lorber je poudarila, da je Univerza v Mariboru globalno vpeta in tesno sodeluje z gospodarstvom. Vloga Slovenije v makroregiji je pomembna in ima potencial, ki je premalo izkoriščen.
Maribor je drugi največji regionalni center, ki ga je doletela kruta usoda. Mesto je gospodarsko kolapsiralo. S pomočjo Univerze in drugih deležnikov je potrebno pričeti z reindustrializacijo, pri čemer je potrebna tudi priprava strategije Vlade RS za rešitev.
Kot primer je predstavila projekt ReTInA. Univerza je izdelala metodologijo, kako pristopiti k procesu reindustriallizacije. Pričakujejo, da bo tudi Vlada RS imela strategijo za revitalizacijo starega industrijskega območja.
Dejstvo je, da smo univerzitetno mesto, vendar nam pada stopnja zaposlitve diplomantov, ker nimamo ustrezno strukturiranih delovnih mest.

Univerza v Mariboru predlaga Vladi RS naslednje:
Univerza v Mariboru bo koordinirala povezano delovanje vseh partnerjev v skladu s Strategijo pametne specializacije, Operativnim programom za obdobje 2014 – 2020 in  Partnerskim sporazumom med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 – 2020. V okviru programa Inovativne odprte tehnologije (IOT) bo do junija 2016 oblikovan predlog nabora projektov, ki bo vključeval imena nosilcev projektov, partnerstva in financiranje posameznih projektov do leta 2022 oziroma za evropsko perspektivo 2014 – 20
Oblikuje se skupina za spremljanje dogovorjenih projektov, ki jo sestavljajo predstavniki Vlade RS, Univerze v Mariboru, gospodarstva in lokalnih skupnosti. O svojem delu bodo poročali dvakrat letno Vladi RS. 
Pri Univerzi v Mariboru se vzpostavi glavna pisarna Vzhodne kohezijske regije, ki bo koordinirala projekte v okviru dodeljenih kohezijskih sredstev in sodelovala pri pripravi razpisov na osnovi pravil izvajanja kohezijske politike. V okviru pisarne bo delovala medijska platforma z domeno vzhodna.si.
V okviru razvoja Vzhodne kohezijske regije je ključnega pomena reindustrializacija Maribora, kot vzorčni primer reindustrializacija poslovne cone Tezno.

 
Predstavitve razvojnih partnerjev:
Univerza v Mariboru
MRA - BISTRA
Poslovna cona Tezno
Zavod za turizem Maribor - Pohorje
 
Foto: Aerodrom Maribor


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Celotni zapis posveta:
ZAPISNIK POSVETA »RAZVOJNI POTENCIALI PODRAVJA«
 
ki se je odvijal v sredo, 09.03.2016 ob 12:00 uri v sejni dvorani Letališča Maribor
 
Udeleženci omizja:
Zdravko Počivalšek, minister MGRT, Irena Majcen, ministrica MOP, dr. Peter Gašperšič, minister MZI, Aleš Cantarutti, državni sekretar, Tadej Slapnik, državni sekretar, Ladimir Brolih, direktor Aerodrom Maribor, dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, mag. Božidar Pučnik, direktor MRA, Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, izr.prof.dr. Lučka Lorber, UNI MB, izr.prof.dr. Borut Bratina, UNI MB, Gorazd Bende, direktor PPC Tezno 
 
S pozdravnim nagovorom je posvet pričel g. Tadej Slapnik in predstavil organizatorje ter potek srečanja. Povedal je, da se bo po posvetu, na podlagi zapisnika, pripravil predlog memoranduma.  
Besedo je predal navzoči ministrici in  ministroma.
V uvodnem govoru je g. Zdravko Počivalšek poudaril, da nas mora voditi cilj, da kar je še danes problemski ukrep, postane jutri razvojni potencial.
Poudarki uvodnega nagovora:
Letališče Maribor ima, predvsem zaradi miltiplikativnih učinkov, ki jih ima na okolje, ključno vlogo za nadaljnji razvoj regije in turizma
V Dogovoru za razvoj regij so ključni regijski in sektorski projekti, ki bodo izbrani za sofinanciranje na podlagi dogovora med državo in regijo in  bodo šli v neposredno potrditev v okviru kohezijske politike, oz. bodo za sredstva kandidirali na razpisih
odprt je javni razpis za raziskovalno dejavnost »RRI v verigah in mrežah vrednosti«, v višini 12  mio €.
V letošnjem letu je načrtovana še objava razpisov v skupni vrednosti 90 mio €, pri čemer je razmerje med V in Z kohezijo 58:42. Predvideva se pribitek točk za projekte s problemskega območja.
Dejstvo je, da je infrastruktura ključnega pomena za razvoj. Kljub vsem investicijam v preteklem obdobju in ugodni strateški legi, so kapacitete regije premalo izkoriščene. Za razvojni preboj vidi možnosti  v razvoju turističnega in tovornega prometa ter čarterskih linijah. Cilj je vzpostavitev regijskega vozlišča. Močno razvojno partnerstvo je pomemben dejavnik za razvoj letališča. Poziva vse lokalne skupnosti, gospodarske subjekte in ostale deležnike v regiji k sodelovanju za razvoj letališča.
 
 Z uvodnim nagovorom je nadaljevala go. Irena Majcen, ki je izpostavila, da je Podravje območje z velikim potencialom.
Poudarki uvodnega nagovora:
V preteklem obdobju so bile izvedene investicije  v okoljsko infrastrukturo, kot so zagotovitev poplavne varnosti, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ureditev ravnanja s komunalnimi odpadki, oskrba s pitno vodo, zbirna mesta za podzemne in nadzemne vode ter reševanje posledic žleda, v skupni višini 99 mio €.
V novem Operativnem programu so predvideni ukrepi  za zmanjševanje poplavne ogroženosti reke Drave, Savinje, Gradaščice in drugih poplavnih rek. Velike poplave v preteklosti so pokazale, da so območja ogrožena in so ukrepi nujno potrebni.
Podravje ima prednost, saj ima dve mestni občini in dva urbana središča nacionalnega pomena. Ima prostorski potencial, krajinska območja in prepoznavno turistično destinacijo.
V načrtu je prenova prostorske in gradbene zakonodaje, s čemer se bo povečala prožnost prostorskega načrtovanja in uvaja se prostorsko načrtovanje na regionalni ravni.
 
Dr. Peter Gašperšič  je predstavil izvedene aktivnosti v preteklem obdobju in načrte za ustvarjanje ustrezne gospodarske klime.
Poudarki uvodnega nagovora:
vlaganja v cestno infrastrukturo je bilo v preteklem obdobju premalo, zato se je stanje infrastrukture poslabšalo. 85% cestne infrastrukture je v  slabem oz. zelo slabem stanju.
V državnem proračunu je za leti 2016 in 2017, za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture, predvidenih 200 mio €, 90 mio € v letu 2016 in 110 mio € v letu 2017. Za Podravje bo v letu 2016 namenjenih 4 mio € in v letu 2017  5 mio € investicijskih sredstev, za odprte projekte. S temi sredstvi se dosega samo minimum za vzdrževanje in preprečevanje slabšanja, ne omogoča pa novih investicij za izboljševanje. 85 mio € je namenjenih za redno vzdrževanje kot so preplastitve in zimsko vzdrževanje. Potrebno je zagotoviti dodatne vire. Ocenjujejo, da bi na letni ravni potrebovali dodatnih 100mio€ za investicije za izboljšanje stanja okolja. S temi sredstvi bi lahko npr. omogočili izvedbo projekta J del Z mariborske obvoznice.
Zagotovitev stalnega vira financiranja je cilj za dolgoročno planiranje.
Nacionalni program za izvajanje Strategije razvoja prometa, v katerem bodo določene prioritete, viri in roki za izvedbo investicij je temelj za konkretne operativne načrte. Predvideva se 6 letni program z letnimi posodobitvami.
V preteklosti so se izvajale tudi investicije na železniškem omrežju, kot je modernizacija proge Pragersko-Hodoš v vrednosti 465mio€. Projekt, s katerim se je povečala zmogljivost proge in skrajšal potovalni čas je v zaključni fazi in se predvideva, da se bo v poletnih mesecih po progi peljal prvi električni vlak.
Izvedene so bile tudi investicije v cestno omrežje, v povezavi z železniškim omrežjem v obsegu 40km, urejeni podvozi in nadvozi ter nivojska križišča.
Načrtuje se posodobitev proge Šentilj – Maribor, ki bo zaključena predvidoma do leta 2021 ter gradnja drugega tira poti Avstriji.
V teh dneh poteka podpis pogodbe za izvedbo druge etape za izgradnjo avtocestnega odseka Draženci –Gruškovje, v vrednosti 240mio€.
V letališko infrastrukturo je bilo vloženih 15mio€, za modernizacijo letališke infrastrukture in opremo. S tem je vzpostavljena osnova za izvajanje letališke dejavnosti. Sedaj je ključnega pomena, da se uredi potniški in tovorniški promet, ki vpliva tudi na povečanje gospodarskega razvoja.
v letošnjem letu bo objavljen razpis za podelitev koncesije za upravljanje letališča s podpisom dolgoročne pogodbe.
Priprava Državnega prostorskega načrta je v začetni fazi. Umeščanje v prostor je zelo zahtevno delo, smo pa pri tem zavezani k spoštovanju evropskih pravil. Predvidevajo, da bo dokument končan in sprejet do leta 2020.
V DNP bo predviden razvoj infrastrukture za tovorni promet, t.i. cargo center, ki bo povezoval vse tri infrastrukture (cestno, železniško in letalsko).
 
Dr. Aleksandra Pivec je predstavila ključne strateške dokumente v regiji. Povedala je, da smo v preteklem dvoletnem obdobju, s pripravo Regionalnega razvojnega programa izvedli analizo stanja regije ter v dokumentu poskušali zaobjet vse potenciale, ki jih nosi regija ter definirati ključne projekte za preboj regije. Pri pripravi so bili aktivirani vsi deležniki, ki vplivajo na razvoj regije. Dejstvo je, da vsi projekti, vključeni v RRP zasledujejo cilje regije ter sledijo načelom Operativnega programa.     
Cilji regije so: podpreti razvojni preboj in skupno identiteto regije, povečati podjetnost in konkurenčnost gospodarstva, spodbuditi socialno vključenost vseh prebivalcev regije, znižati brezposelnost mladih in starejših, povečati število novih kvalitetnih delovnih mest, povečati konkurenčnost turizma, izboljšati pogoje za razvoj kulturnih in kreativnih industrij, izboljšati kakovost življenja ter vzpodbuditi trajnostni razvoj podeželja.
Prednostna razvojna področja za regijo vidimo predvsem na naslednjih področjih: zdravje in aktivno staranje ter izboljšanje blaginje prebivalstva, trajnostna kmetijska in živilko predelovalna dejavnost s poudarkom na samooskrbi in varni hrani, trajnostni turizem in razvoj podeželja ter napredni proizvodni sistemi, nove tehnologije in novi materiali.
Prvi od instrumentov za realizacijo projektov in zastavljenih ciljev je Dogovor za razvoj regije Podravje, znotraj katerega smo predlagali pomembne regijske, medregijske in sektorske projekte. V Dogovoru za razvoj regije Podravje smo opredelili projekte po treh sklopih. Pri tem smo sledili navodilom in prednostnim naložbam iz Povabila razvojnim svetom regije za pripravo DZRR. Na listi A, se nahajajo trije regijsko pomembni projekti, ki bi naj šli v neposredno potrditev, na listi B so projekti, ki so predvideni za izvedbo in sofinanciranje v letih 2018-2019 ter lista C, kjer so opredeljene regijsko pomembne specifične vsebine, ki jih je regija prepoznala kot pomembne za svoj nadaljnji razvoj.  V DZRR je vključen tudi sektorski projekt, ki uresničuje program pristojnega ministrstva in ima pomemben vpliv na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji.
Poudariti je potrebno, da še vedno nismo pristopili k teritorialnemu dialogu. Želimo dobiti odgovore in informacije glede obravnave DZRR in vključenih projektov. Naša vprašanja so naslednja:
Kdaj lahko s strani MGRT-ja pričakujemo odzive na predlagane projekte v DZRR ?
Kdaj bo MGRT pričel s postopkom teritorialnega razvojnega dialoga z regijo Podravje, znotraj katerega naj bi se iskale rešitve za neposredno potrditev projektov, bodisi v celoti bodisi z javnim razpisom ?
Kdaj bo DZRR sklenjen in glede na to, da so projekti v izvedbo predlagani že z letom 2016, kdaj se lahko pričakuje začetek izvedbe projektov in s tem financiranja?
Kakšne možnosti ima regija Podravje, da lahko začne z izvedbo vseh 4 predlaganih projektov že v letu 2016 ?
Po kakšnem kriteriju so se izbirali projekti za nadaljnje posredovanje po resorjih ? Ene regije bile deležne večjega števila projektov – ne glede na omejitve Povabila DZRR glede prednostnih naložb, ki se je nanašala nanaša na regijske in medregijske projekte ?
Zakaj za regijo Podravje med sektorske projekte ni uvrščen projekt Zmanjševanje poplavne ogroženosti za porečje Ptujske Drave (OPVP-ja Spodnji Duplek in Ptuj), glede na to da je ta uvrščen že v Operativni program 2014-2020.
 
Mag. Božidar Pučnik je predstavitev pričel s pozitivno novico, da so v zaključni fazi usklajevanj z MGRT za objavo javnega razpisa za sofinanciranje manjših začetnih investicij in Regijske garancijske sheme.
Izpostavil je, da je Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico, Vlada RS sprejela 20.06.2013. Za izvajanje ukrepovje bilo v obdobju 2013-2018 predvidenih 32 mio €. V letih 2013-2015 je bilo počrpanih približno 5 mio €, kar pomeni, da smo 27 mio € v zaostanku.
Na Vlado apeliramo z naslednjimi predlogi:
V proračunu se naj zagotovit 9 mio € na letni ravni, da se sredstva počrpajo.  Kvota sredstev se manjša, kar pomeni da se program ne more izvesti v zastavljenih okvirjih. Dejstvo je tudi, da dobi regija Podravje dosti manj državnih pomoči kot npr. Osrednjeslovenska regija 
Program spodbujanja konkurenčnosti se naj izvede v celoti, ko je bilo zastavljeno
Ministrstva naj pri izvajanju razpisov upošteva zavezo, da bodo nacionalni razpisi upravičencem iz problemskih območij dodelili dodatne točke
Programa spodbujanja konkurenčnosti se aktualizira – doda se promocija problemskega območja in širše regije kot turistične destinacije
Zagotoviti sredstev za privabljanje investitorjev na področju proizvodnje in storitvene dejavnosti (z izjemo trgovine) ter sprememba področne zakonodaje.
 
Izr.prog.dr. Borut Bratina je predstavil regionalni razvojni projekt Inovativne odprte tehnologije (IOT). Povedal je, da gre za povezovanje znotraj regije, med regijami in tudi tujino. Projekt prepleta področja kot četverna vijačnica, kjer se združujejo univerza, gospodarstvo, družba in vlada.
Področje delovanja se deli na inovacijsko-podporni del; infrastrukturni del, kjer bi se del opreme nahajal v bližini gospodarskih družb oz. v gospodarskih družbah ter bil na razpolago za inovacije in razvoj; raziskovalno-razvojni del ter izobraževalni del, z vključevanjem študentov, ki bi že med samim izobraževanjem sodelovali z gospodarskimi družbami in kasneje našli zaposlitev v teh družbah. S tem rešujemo tudi problem odhajanja visoko izobraženega kadra v tujino.
Gre za idejo, da se na enem mestu nudi vso podporo inovacijam, gospodarstvu in projektom.
V projektu so si zastavili delovne sklope, kjer so vključeni različni deležniki v regiji, kot so MRA, ZRS Bistra Ptuj, lokalne skupnosti in drugi.
S predstavitvijo je nadaljevala izr.prof.dr.Lučka Lorber, ki je poudarila, da je Univerza v Mariboru globalno vpeta in tesno sodeluje z gospodarstvom. Vloga Slovenije v makroregiji je pomembna in ima potencial, ki je premalo izkoriščen.
Maribor je drugi največji regionalni center, ki ga je doletela kruta usoda. Mesto je gospodarsko kolapsiralo. S pomočjo Univerze in drugih deležnikov je potrebno pričeti z reindustrializacijo, pri čemer je potrebna tudi priprava strategije Vlade RS za rešitev.
Kot primer je predstavila projekt ReTInA. Univerza je izdelala metodologijo, kako pristopiti k procesu reindustriallizacije. Pričakujejo, da bo tudi Vlada RS imela strategijo za revitalizacijo starega industrijskega območja.
Dejstvo je, da smo univerzitetno mesto, vendar nam pada stopnja zaposlitve diplomantov, ker nimamo ustrezno strukturiranih delovnih mest.
Univerza v Mariboru predlaga Vladi RS naslednje:
Univerza v Mariboru bo koordinirala povezano delovanje vseh partnerjev v skladu s Strategijo pametne specializacije, Operativnim programom za obdobje 2014 – 2020 in  Partnerskim sporazumom med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 – 2020. V okviru programa Inovativne odprte tehnologije (IOT) bo do junija 2016 oblikovan predlog nabora projektov, ki bo vključeval imena nosilcev projektov, partnerstva in financiranje posameznih projektov do leta 2022 oziroma za evropsko perspektivo 2014 – 2020.
Oblikuje se skupina za spremljanje dogovorjenih projektov, ki jo sestavljajo predstavniki Vlade RS, Univerze v Mariboru, gospodarstva in lokalnih skupnosti. O svojem delu bodo poročali dvakrat letno Vladi RS.
Pri Univerzi v Mariboru se vzpostavi glavna pisarna Vzhodne kohezijske regije, ki bo koordinirala projekte v okviru dodeljenih kohezijskih sredstev in sodelovala pri pripravi razpisov na osnovi pravil izvajanja kohezijske politike. V okviru pisarne bo delovala medijska platforma z domeno vzhodna.si.
V okviru razvoja Vzhodne kohezijske regije je ključnega pomena reindustrializacija Maribora, kot vzorčni primer reindustrializacija poslovne cone Tezno.
 
G. Gorazd Bende je predstavil vizijo Poslovno-industrijske cone Tezno. Dejal je, da se je ideološki propad industrije v Mariboru najavil že pred 20timi leti ter izpostavil naslednje:
Cona obsega 108ha zemljišč in je razdeljena v cono A v velikosti 60ha, ki ima zapolnjene kapacitete z 210 podjetji in cono B v velikosti 48 ha.
cca. 1/3 zemljišč je v lasti MO Maribor. Velik problem predstavlja neuporabnost zemljišč v coni B, ker niso komunalno urejena in ni urejenih cest, zato jih ni možno aktivirati. Ocenjujejo, da bi potrebovali približno 24mio€ za komunalno ureditev in cestno infrastrukturo.
 
Ga. Janja Viher je predstavila ključni projekt povezovanja, dveh turističnih destinacij na območju 41 občin pod akronimom Gremo na Štajersko, ki vključuje aktivnosti Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, kot nosilca aktivnosti RDO Osrednja Štajerska ter ZRS Bistra Ptuj, ki pokriva RDO Ptuj-Ormož-Slovenske gorice-Haloze.
Izpostavila je, da smo v lanskem letu pisali pozitivno zgodbo, saj se je povečala rast nočitev za 18% v MO Maribor, 9% v celotni destinaciji oz. 7% v regiji Podravje. Beležimo 15% rast števila gostov na območju MO Maribor in 11% povečanje na nivoju Podravja. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je bilo 15-85 oz. na nivoju regije 30-70.
K povečanju obiska in nočitev je  vsekakor prispevala intenzivna promocija na domačih in tujih trgih, aktivno sodelovanje z veleposlaništvi, organizacija študijskih tur za tuje medije, oglaševanje, izdajanje e-novičk in destinacijskega magazina in ažurnost spletnih strani.
Poudarila je, da RDO-ji v Sloveniji nujno potrebujemo podporo tako občin, gospodarskega sektorja, NVO in ostalega podpornega okolja. Sodelovanje vseh je ključnega pomena za razvoj destinacije, kot celote.
Ključni produkti destinacije so vino in kulinarika, šport in rekreacija, kultura (kulturni turizem in mestni turizem), kongresni in poslovni turizem, naravno okolje, velnes, eko-turizem in turizem na podeželju ter mladinski turizem.
Kot priložnost za prihodnost vidi v institucionalno organizirani destinacijski organizaciji, ki mora biti institucionalno pozicionirana na nacionalnem nivoju v ustrezni spremembi Zakona o pospeševanju turizma. Potrebna je zagotovitev sistemske finančne podpore turizmu, usmeritev na pomembne strateške obstoječe in nove trge, nadaljevati z vzpostavljenim razvojem učinkovitega in prepoznavnega marketinga obeh destinacij. Pomemben dejavnik pa je tudi izobraževanje in usposabljanja ponudnikov in deležnikov ter ohranjanje obstoječih delovnih mest ter oživljanje deficitarnih poklicev v gostinstvu in turizmu.
Želje h katerim težijo so prijaznejša zakonodaja za razvoj in pospeševanje turizma. Zakon o pospeševanju turizma na področjih sistemske rešitve financiranja in obstoja RDO-jev, turistične takse, turistična vodenja in interpretacije v naravnem okolju. Nujno potrebno je spremeniti zakonodajo na področju razvoja kolesarjenja, kolesarskih poti in umestitve v prostor. Področje kolesarjenja v Sloveniji obravnava posredno ali neposredno 13 zakonov. Dotaknila se je tudi drugih področij zakonodaje, ki obravnavajo tematiko urejenosti taksi služb v Sloveniji.
Ob zaključku je izpostavila dileme, s katerimi se v destinaciji srečujejo: problematika infrastrukture (ceste, železnice, zagon letališča) ter potrebnost o uvedbi vinjete za 1 – 3 dni (v območjih turističnih con destinacije; kar bi bilo dobrodošlo tudi na drugih delih Slovenije); v našem primeru je to navezava na odlično in močno destinacijo avstrijske vinske ceste; reševanje obravnav DUTB na Pohorju z objekti in infrastrukturo, Vinagovo kletjo, Črnim lesom in podobnimi, za turizem pomembnimi objekti in lokacijami z jasnejšo dolgoročno vizijo, v dobrobit turizma ter vzpodbujanje investicijskih vlaganj in promocijskih aktivnosti destinacije.
G. Ladimir Brolih je dejal, da veliko delajo na vzpostavitvi povezave letališča s turističnim gospodarstvom in za vstop v Turistično zvezo Slovenije.
V Sloveniji imamo velike potenciale, ki pa jih ne izkoristimo. Zamudili smo tudi veliko priložnost za povezavo z letalskim prevoznikom Adria Airways. V kolikor bi bilo sodelovanje vzpostavljeno, bi danes ta letalska družba letela iz Mariborskega letališča.
Velik problem predstavlja tudi liberalizacija trga letališke dejavnosti, saj se ukinjajo državne pomoči.
Podelitev koncesije za upravljanje letališča bo omogočala iskanje potencialnih partnerjev. Vzpostaviti bi bilo potrebno prometni holding, organiziran na državnem nivoju, kjer se povežejo Luka Koper, letališča in Pošta.
V preteklosti je veljalo, da so mesta gradila letališča, danes je ravno obratno. Okoli letališča bi bilo potrebno graditi grozde, s čimer bi dosegli razvoj območja in širše regije. Vendar je problem, ker prostor nima skupne vizije, v okolici letališča je še vedno veliko zemljišč v privatnem lastništvu oz. so kmetijska zemljišča.
Projekt AEROTROPOLIS predvideva oblikovanje grozdov z različnimi dejavnostmi okoli letališča (šport, gospodarska cona, hotelski kompleks, sejemski prostor), z možnostjo povezave s Cono Tezno.
Dejstvo je, da v Maribor prihaja dnevno 45000. Smiselno bi bilo vzpostaviti tudi Park&Ride cono, s povezavo na železnico.
Pomembna je tudi priprava DPN-ja. Meni, da bi s pravim strokovnim pristopom bilo možno ta projekt umestiti v dokument DPN.
Aerodrom Maribor, je skupaj z drugimi deležniki v širšem prostoru pripravil naslednja stališča:
Predlagani predlogi, pripombe in usmeritve, ki jih je pripravil Aerodrom Maribor, se naj smatrajo kot pripombe in se vključijo v postopek priprave DPN – ja, pri čemer vključeni deležniki smatrajo, da pomeni razvoj Letališča Edvarda Rusjana Maribor in okoliškega prostora, ki je predmet DPN – ja enega od najpomembnejših generatorjev razvoja regije in države.
V postopku sprejema DPN – ja se smatra za nujno potrebo, da se v vsebinsko pripravo DPN .  ja vključijo regijske institucije z Univerzo Maribor na čelu, drugimi razvojnimi institucijami, gospodarstva – ŠGZ ter specializiranimi institucijami, tudi pri izdelavi podlag in rešitev, ki se nanašajo na postopek in pripravo DPN – ja ter nadaljnje aktivnosti v zvezi z implementacijo DPN – ja.
Zaradi pomembnosti DPN – ja za Letališče Edvarda Rusjana Maribor ter vplivov in učinkov, ki jih bo omogočil DPN se predlaga, da se na nivoju skupaj z nosilci priprave DPN – ja formira projektni svet, sestavljen iz različnih institucij in strokovnjakov kot posvetovalno telo, ki bo koordiniralo vsebinske rešitve z namenom usklajenega delovanja in usklajevanja interesov, ki jih zahtevajo tako pripravljene vsebine razvoja Letališča Edvarda Rusjana Maribor (gospodarstvo, znanost, okoljevarstvo, lokalne skupnosti).
Le takšen pristop s predlaganimi pobudami, predlogi lahko na daljši rok  bistveno pripomore k dvigu gospodarske rasti, izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva, mobilnosti- povezljivosti  in kot sprejet DPN omogoča, v kombinaciji z drugimi ukrepanji kredibilno vključevanje v mednarodne gospodarske tokove ter privabljanje večjih privatnih  investicijskih vlagateljev.
Te pobude in predlogi se uvrstijo tudi v posamične programe vseh deležnikov od občine, regije in države, ki se jih omenjeni razvoj letališča dotika in lahko uspešno pripomorejo k razvojnim  snovanjem Letališča Edvarda Rusjana Maribor, kot nastajajočega razvojnega potenciala.
 
 
V nadaljevanju je sledila razprava.
Miran Senčar, župan MO Ptuj je dejal, da je tudi Ptuj doživel gospodarski zlom kovinsko-predelovalne industrije. Občine težko omogočajo gospodarski razvoj, saj je za te namene vedno manj denarja. Dve in pol leti smo se ukvarjali s pripravo projektov za DZRR, bilo je opravljenih veliko ur dela in vloženega veliko truda, vzpostavljenega sodelovanja in dogovorov, sedaj pa se je vse obrnilo na glavo in se  ugotavlja, da denarja za te namene ni.
Pripravili smo projekte, ki so pomembni za regijo. Sedaj se občine vsaka sama pogaja s posameznimi ministrstvi, namesto, da bi se skupaj dogovorili glede najpomembnejših prioritet regije in izvedbe projektov.
Dr. Andrej Fištravec, župan MO Maribor je dejal, da regija ima vizijo, vendar je potrebno za realizacijo skupno delo. Skupaj pripravljamo projekte za dosego te vizije. Projekt IOT je zelo zahteven, bilo je vloženega veliko truda in dela, sedaj pa se ugotavlja, da realizacija, zaradi mogoče ne bo možna. Vizije nam ne bodo nič pomagale, če jih ne uresničujemo.
Aleš Cantarutti je dejal, da za projekte DZRR je denar, vendar se je sistem delitve sredstev spremenil. Denar je razporejen po ministrstvih, zato je potrebno več konsenza in usklajevanj.
Marko Drofenik je predstavil časovnico sprejemanja DZRR. Dejal je, da poteka drugi krog usklajevanj z ministrstvi. V naslednjem tednu se bo Vlada RS seznanila s poročilom, konec meseca marca pa predvidevajo pričetek teritorialni dialog z regijami.
Aleš Cantarutti je nadaljeval, da je v mesecu aprilu predvidena objava javnega razpisa za vlaganja v tuje neposredne investicije, v višini 1,4 mio €. Gre za del sredstev, predvidenih za problemsko območje. Razpis  bo objavil SPIRIT.
Za področje socialnega podjetništva je go. Nena Dokuzov povedala, da bodo do konca meseca aprila objavljeni 4 javni razpisi. Prvi razpis bodo nepovratna sredstva za start up socialna podjetja, drugi za regijske mreže podpornega okolja za socialna podjetja in zadruge, tretji razpis, ki ga bo v tem tednu razpisal Slovenski podjetniški sklad, bodo mikrokrediti za socialna podjetja in zadruge ter četrti razpis mentorske sheme za socialna podjetja.
V nadaljevanju je Irena Majcen dejala, da so na koheziji sredstva na žalost že zasedena in rezervirana za 11 investicij s pretekle perspektive. Trudijo se zagotoviti dodatna sredstva, vendar žal ne ve, kdaj bodo na razpolago.  
 
Alojz Sok, župan Občine Ormož je izpostavil, da je Ormož oddaljen le 50km z Maribora. Poudaril je, da smo največja regija in da so si v preteklosti predstavniki Vlade vzeli več časa in obiskali ob dela regije Zg. in Sp. Podravje ločeno. Izpostavil je dejstvo, da se prebivalstvo na območju Ormoža zelo zmanjšuje in so potrebni ukrepi za ohranjanje prebivalstva in preprečevanje selitev. Upa, da se t.i. »petrolov razpis« več ne ponovi, kjer so bile občine ob sredstva, ki so jim bila namenjena in določena vnaprej. Čim prej moramo dobiti informacije glede možnosti izvedbe projektov. Poziva Vlado, da naj nadaljuje delo in izpolni obljube pretekle Vlade RS.
 
Ob 14.00 uri je Aleš Cantarutti posvet, z zahvalo vsem sodelujočim, zaključil.
 
Maribor, 10.03.2016
 
Zapisala:
Doris Pavuna Stanko
MRA