RAZVOJNI PARTNERJI VLADI RS PREDLAGAJO UKREPE ZA UČINKOVIT RAZVOJ REGIJE

01.04.2016

Z uresničitvijo predlaganih ukrepov bo storjen pomemben korak naprej, da se ustvarjeni razvojni potenciali učinkovito realizirajo preko kvalitetno izvedenih razvojnih projektov, ki bodo ustvarjali prepotrebna nova delovna mesta in širšo dodano vrednost.
 
(Maribor, 1. april 2016) – Razvojne institucije in ostali ključni nosilci razvoja v Podravski regiji, z Univerzo v Mariboru na čelu, so na Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva naslovili nabor pobud oz. ukrepov, katerih izvedba je nujno potrebna za nadaljnji razvoj Podravske regije na vseh področjih. Z njihovo uresničitvijo bo storjen pomemben korak za to, da se ustvarjeni razvojni potenciali učinkovito realizirajo preko kvalitetno izvedenih razvojnih projektov, ki bodo ustvarjali prepotrebna nova delovna mesta in širšo dodano vrednost. Da bi dane pobude čim hitreje in čim učinkoviteje uresničili, podpisniki predlaganih ukrepov predlagajo oblikovanje delovne skupine s predstavniki pristojnih resornih ministrstev in predstavniki regije, ki bi sprotno usklajevala izvrševanje dogovorov med pobudniki v regiji in predstavniki Vlade RS.
S sodelovanjem s pristojnimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije, s povezovanjem in z učinkovito koordinacijo dela na razvojnih projektih in pobudah preko pisarne Vzhodne kohezijske regije, ki bo koordinirala partnerske aktivnosti v okviru programa Inovativne odprte tehnologije (IOT), želimo realizirati projekte v širše zadovoljstvo nas vseh, za razvoj Vzhodne kohezijske regije in celotne Slovenije. V okviru pisarne bo delovalo tudi spletno razvojno središče Vzhodna.si.
»Doslej nam je z izvedenimi razvojnimi aktivnostmi ter proaktivnim pristopom v preteklih mesecih, skupaj uspelo ustvariti dobre pogoje za uspešno realizacijo razvojnih projektov in pobud, ki vključujejo razvojne potenciale Podravske regije. S sodelovanjem s pristojnimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije, s povezovanjem in z učinkovito koordinacijo dela na razvojnih projektih in pobudah preko pisarne Vzhodne kohezijske regije, ki bo koordinirala partnerske aktivnosti v okviru programa Inovativne odprte tehnologije (IOT), želimo realizirati projekte v širše zadovoljstvo nas vseh, za razvoj Vzhodne kohezijske regije in celotne Slovenije. V okviru pisarne bo delovalo tudi spletno razvojno središče Vzhodna.si. Veliko pomembnih nalog smo pri ustvarjanju pogojev za uspešno črpanje evropskih razvojnih sredstev že uresničili. Mnogo jih še moramo«, je poudaril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar in ob tem dodal: »Pri tem je še posebej pomembno naše sporočilo, ki ga z izvedenimi aktivnostmi sporočamo Vladi in ostalim partnerjem: enotni stopamo na pot razvoja temelječega na uspešnem črpanju evropskih razvojnih sredstev namenjenih Vzhodni kohezijski regiji, ker jih ta regija krvavo potrebuje. Pri tem Vladi RS in pristojnim ministrstvom z enakimi razvojnimi cilji, v imenu razvoja širše regije ponujamo roko sodelovanja in jih prosimo za podporo in pomoč«.


Doslej nam je z izvedenimi razvojnimi aktivnostmi ter proaktivnim pristopom v preteklih mesecih, skupaj uspelo ustvariti dobre pogoje za uspešno realizacijo razvojnih projektov in pobud, ki vključujejo razvojne potenciale Podravske regije. S sodelovanjem s pristojnimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije, s povezovanjem in z učinkovito koordinacijo dela na razvojnih projektih in pobudah preko pisarne Vzhodne kohezijske regije, ki bo koordinirala partnerske aktivnosti v okviru programa Inovativne odprte tehnologije (IOT), želimo realizirati projekte v širše zadovoljstvo nas vseh, za razvoj Vzhodne kohezijske regije in celotne Slovenije. V okviru pisarne bo delovalo tudi spletno razvojno središče Vzhodna.si.



»Mestna občina Maribor pozdravlja podpis ukrepov, ki predstavljajo uskladitev delovanja in teženj regije. Le skupno in usklajeno delo, kjer se bo skupne interese regije postavljalo pred interese posameznih inštitucij, bo privedlo do preboja regije. Glede na do sedaj vloženo delo verjamemo, da tokrat ne bo ostalo pri besedah in bodo premiki vidni dolgoročno na življenju prebivalstva. Ker se MO Maribor zaveda stanja regije, že vzpostavljamo pogajalsko skupino, ki bo predlagane ukrepe reševala s predstavniki posameznih ministrstev«, je povedal župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec.
 
»V Mestni občini Ptuj smo mnenja, da brez jasno izraženih potrebnih ukrepov za razvoj naše regije in vzpostavitve delovne skupine, ki bo skrbela za sprotno usklajevanje in izvrševanje dogovorov, ne bo bistvenih premikov na bolje. Od Vlade RS pričakujemo, da bo konstruktivno pristopila k izvajanju potrebnih ukrepov in poskrbela za enakomerni razvoj RS«, je povedal podžupan Mestne občine Ptuj Gorazd Orešek.
 
»Verjamem, da je ta podpis pomemben korak k temu, da regija oživi. Povezovanje je prava pot. Delujemo v smeri, da problemski ukrepi postanejo razvojni ukrepi in da se pričnejo realizirati. Naša regija potrebuje učinkovit razvoj in predvsem podporo Vlade RS, da bomo lahko prešli od besed k dejanjem«, poudarja župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak.
 
»Od Vlade Republike Slovenije pričakujemo čimprejšnji začetek teritorialnega dialoga med regijo in pristojnimi ministrstvi, katerega rezultat bo dokončna uskladitev in potrditev za regijo najpomembnejših regijskih projektov v tekočem programskem obdobju. Prav tako pričakujemo, da MIZŠ pripravi spremembe pogojev Javnega razpisa za »RRI v verigah in mrežah vrednosti« - SKLOP 1 v točkah, ki se nanašajo na razmerje višine razpisanih sredstev ter vstopne pogoje prijaviteljev, ki se naj za prijavitelje iz Vzhodne kohezijske regije prilagodijo glede na stopnjo slabše razvitosti tega dela Slovenije«, je povedala direktorica Znanstveno – raziskovalnega središča Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec.
 
»Letališče Edvarda Rusjana Maribor predstavlja za razvoj regije enega od najmočnejših razvojnih potencialov regije. Letališče  in prostor okrog letališča se mora razvijati v smeri najpomembnejšega katalizatorja in generatorja gospodarskega, kakor tudi družbenega razvoja regije. Bodoče, v teku, urejanje tako DPN , kakor OPN, mora upoštevati, da bo moč ob letališču razvijati dejavnosti logistike, drugih poslovnih dejavnosti - e-poslovanje, sejemske dejavnosti, trgovske dejavnosti, različnih storitev ter izkoristiti prostor za druge znanstveno in tehnološke dejavnosti, kakor tudi za rekreacijsko športne vsebine in nastanitvene možnosti. Načrtovanje in vizija razvoja mora upoštevati trajnostne principe razvoja, prometne ureditve, ki bodo omogočili tudi celovito in pametno  urejanje  obstoječih urbanih središč«, je poudarja direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih.
 
»Sedanje stanje, naš položaj, razvojne potenciale moramo najprej sami uvideti, ponotranjiti, šele potem se bomo lahko odločno, nesebično postavili zanje na vseh nivojih. Današnji podpis ukrepov štejem vsekakor za pozitiven korak, vendar močno apeliram za nadaljnje, še bolj poglobljeno, širše vključujoče, kontinuirano delo«, pa je povedal direktor Zavoda poslovno proizvodna cona Tezno Gorazd Bende.
 
Univerza v Mariboru bo koordinirala tudi povezano delovanje vseh partnerjev v skladu s Strategijo pametne specializacije, Operativnim programom za obdobje 2014 – 2020 in Partnerskim sporazumom med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 – 2020. V okviru programa Inovativne odprte tehnologije (IOT) bo do junija 2016 oblikovan predlog nabora projektov, ki bo vključeval imena nosilcev projektov, partnerstva in financiranje posameznih projektov do leta 2022 oziroma za evropsko perspektivo 2014 – 2020.  V okviru Vzhodne kohezijske regije pa je ključnega pomena tudi reindustrializacija Maribora, kot vzorčni primer reindustrializacija poslovne cone Tezno.
 
Pod predlagane ukrepe Vladi RS so se podpisali: Univerza v Mariboru, Štajerska gospodarska zbornica, Območno obrtna – podjetniška zbornica Maribor, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ptuj, Občina Hoče – Slivnica, Mariborska razvojna agencija, Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj, Zavod poslovno proizvodna cona Tezno, Aerodrom Maribor d.o.o. in Ekonomski institut Maribor d.o.o.