VLADNA SLUŽBA IN KOHEZIJSKI REGIJI PODPISALE SPORAZUM

24.07.2017

Vladna služba in kohezijski regiji podpisale sporazum

Vodilni treh kohezijskih institucij v državi, ministrica Alenka Smerkolj, ki vodi SVRK (vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), Lilijana Madjar, predsednica razvojnega sveta (RS) kohezijske regije Zahodna Slovenija, in Ivan Žagar, predsednik RS kohezijske regije Vzhodna Slovenija, so podpisali sporazum o sodelovanju pri kohezijski politiki EU po letu 2020.

 

Pogajanja za novo finančni perspektivo bodo zapletena

Gre za pomemben dokument, predvsem pa zavezo, da se bodo ključni igralci kohezijske politike in pogajanj o novi finančni perspektivi poenotili, kolikor se bodo lahko ter se o svojih stališčih informirali in iskali kompromise, ki jih bodo zastopali tudi na mednarodni ravni. Pogajanja za novo finančno perspektivo bodo, je dejala ministrica za razvoj in kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, zelo zapletena glede na vse dogajanje v EU, ker ne bo govora samo o kohezijski politiki, ampak tudi o prihodnosti Evropske unije, o brexitu in o tem, kaj se bo dogajalo s samim evropskim proračunom.

 

S pokrajinsko organiziranostjo bi lažje izpeljali številne projekte

Dr. Ivan Žagar, predsednik razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki tudi vodi slovensko delegacijo v odboru evropskih regij, je poudaril pomen sporazuma, ki bo še okrepil sodelovanje med vladno in regionalno ravnijo, čeprav, kot je večkrat poudaril, formalno v Sloveniji še, žal, nimamo regij oziroma pokrajin. Če bi imeli pokrajinsko organiziranost, bi lahko številne projekte lažje izpeljali, je poudaril Žagar. Ker se po njegovem razkorak med vzhodom in zahodom Slovenije samo še povečuje, bo treba regionalni razvoj podkrepiti tudi z nacionalnimi sredstvi. Temu je pritrdila tudi  Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija.

 

Tudi znotraj razvite zahodne Slovenije je veliko razvojnih razlik

Lilijana Madjar je poudarila, da slovenski zahodna in vzhodna regija, čeprav sta morda videti kot dve homogeni polovički, to nista. A res je tudi, da obstajajo velike razlike znotraj same zahodne regije. Kot je poudarila, si zahodna regija v družbi razvitih evropskih regij zelo intenzivno prizadeva, da se kohezijska ovojnica tudi po letu 2020 ne bi zmanjšala. Predvsem pa, tako Madjar, se tudi regije zavedajo, da je treba kohezijsko politiko posodobiti, poenostaviti in narediti še bolj učinkovito. 

 

V prihodnji perspektivi več sredstev za nerazvito vzhodno Slovenijo

O tem, kakšna sredstva bi lahko v prihodnji finančni perspektivi pričakovala Slovenija, je še prezgodaj govoriti, je dejala ministrica Alenka Smerkolj, mogoče pa je pričakovati, da bo večino kohezijskih sredstev lahko pridobila (manj razvita) vzhodna kohezijska regija Slovenije. Seveda, pa je poudarila ministrica, so pomembne prioritete in skupni imenovalec, kaj je najbolj smiselno za državo in kaj za regije. Zato je tudi tako zelo pomemben podpis sporazuma. In z njim zaveza, da se bo sodelovanje poglobilo, seveda zlasti z zornega kota regionalnega razvoja. Poleg evropskih kohezijskih in nacionalnih sredstev pa je ministrica izpostavila tudi pomen premika k zgodbam, ki jih lahko pišejo finančni instrumenti, s katerimi je mogoče »ustvariti« celo več sredstev. Seveda pa ti zahtevajo drugačen pristop in nosilce, ki bi postali racionalni in učinkoviti.

 

Vir: http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/vladna-sluzba-in-kohezijski-regi...

Foto: SVRK