Program bo raziskoval konvergenčne procese in asimetrije na teoretični in metodološki ravni z aplikacijami na EU v celoti in še posebej Slovenijo v teh EU procesih. Velika globalna recesija je namreč pokazala šibke točke EU in s tem postavila pred ekonomske in družboslovne raziskovalce nove izzive. Z interdisciplinarno analizo, ki upošteva razvoj ekonomskih in družboslovnih paradigem 21. stoletja, bomo prišli do novih spoznanj o teh procesih in do možnih konceptualnih rešitev akutnih in razvojnih problemov. Raziskave bodo potekale na več segmentih. Tako bomo nadaljevali preučevanje konvergenčnih procesov v nefinančnem sektorju, finančnem sektorju, razvijali novo metodologijo in analizirali vprašanja konvergence in asimetrije znotraj teorije iger.

 Preteklo delo v okviru raziskovalne skupine je pokazalo, da imajo čezmejne združitve in prevzemi (Č-M Z&P) pomembno vlogo v procesu konvergence, saj vplivajo na strateške sektorje v tranzicijskih gospodarstvih dežel Evrope kot držav - prejemnicah. Pri tem so ekonomski učinki teh procesov povezani z institucionalno ureditvijo v državi prejemnici. Raziskava se bo posebej posvetila še eni determinanti – institucionalni ureditvi v državi gostiteljici. Pričakujemo, da bodo dobljena nova stilizirana dejstva, na osnovi katerih bomo postavili ugotovitve raziskave, ter opredelili predloge za ukrepanje, da bi se strani države prejemnice Č-M Z&P čim bolj povečali ekonomski pozitivni učinki teh procesov na delovanje in rast strateških panog.

 Spremembe v mednarodni finančni arhitekturi, uvajanje novih valut, procesi denarne integracije gospodarstev (npr. konstituiranje in dolžniška kriza evroobmočja), pogosti izbruhi finančnih kriz, pojav velike recesije so procesi, ki narekujejo potrebo po nenehnem proučevanju finančnega sistema in njegovih sestavnih delov. V raziskavi bomo nadaljevali s preučevanjem vprašanja konvergence tega segmenta, modeliranja tveganj, ki se pojavljajo in vprašanja veljavnosti paritete kupne moči (PKM) v novih tržnih in institucionalnih razmerah.

 Le sodelovanje in složno delovanje ljudi lahko vodi do znosne in gotove prihodnosti človeštva. Posameznik se ne sme ozirati le na kvaliteto lastnega življenja in blaginje, pač pa se mora zavedati, da lahko vsako njegovo dejanje vpliva na družbo in okolje na globalni ravni. V kolikor se to izrodi, se začnejo rušiti temelji stabilne družbene ureditve, kar privede do t.i. "tragedy of the commons" (Hardin, G., 1968). Dogodki, ki smo jim bili nedavno priča na ravni svetovne ekonomije, nas na to opozarjajo in nam ob tem dajo vedeti, da je potrebno bolj poglobljeno razumevanje vplivov posameznikovih dejanj na globalni razvoj. To je tudi botrovalo k temu, da so najvidnejše revije, kot sta Nature in Science, nedavno izrazile potrebo po raziskavah, ki bi naslavljale trenutni in prihodnji sociološko-ekonomski razvoj. Samo raziskovanje naj bi temeljilo na interdisciplinarnem pristopu, v katerem so zajete prvine agentno-orientiranega programiranja, matematičnega modeliranja in predvsem statistične fizike (Szabó, G., Fáth, G., 2007; Nowak, M.A., 2006; Lazer, D., et al., 2009).